01 Social

02 In tko

In tko napletam, in se nastavljam, in se delam da me sila zanima materija o kateri debatirajo, pa sem jo samo z oči požiral. Matr je bla fajn. Ena mejhna, lušna cel cuker, bi lahko ratala, pa ni ker je točno v kontro reagirala. Kva da serjem, in težim, in če nimam pametnejšega dela, kakor butaste opazke izpuščati. Je vse eno ostala vljudna, pa magari mi povedala da naj se slikam. Čim bolj me je odganjala, tem bolj me je privlačila. Tako da sem potem od daleč opazoval, kadar so se zbrali in premlevali, kako izboljšati že tako najboljši socializem in ali me Marx res rekel to pa to, če Lenin pravi uno in uno?
A vsebina?
Ne to me sploh ni zanimalo. Forma pa zelo. Da ti to vidiš. Kaj lepšega težko skupaj spraviš. Ma vse, ni da bi v detajle in okončine.
Zdej. To je tko.
Vida sploh ni bil standardna lepotica, tista za v cajtnge. Še najbolj bi pasalo gorska roža, pa raje kmečka lepotica. U tega pa kolikor si hotel, lih vse je bilo prikupno. Kadar je pa zafarbala, saj veš, ko ti postane nerodno, pa niti nima veze zakaj, pač eni zakuhajo iz lubega mira, ko so si ji lička rdeče obarvala in je temna, skoraj črna prinčeska, sicer v maniri Jovanke, a ne veš, se je reklo na sarmo, ali Jovanko. Ona se jih je spletala v štuke. Vida pa tudi. Velikokrat, če se ni z konjskim repom zadovoljila. Si predstavljam, kadar nimajo časa je konski rep, sicer pa sarma.
Bi jo kar tam pred vsemi kušnil, tako je bila prikupna, pa me je brez tega sovražila. To sicer ne vem, ker včasih katera tako nastavi, pa je v resnici bolj forme radi.
Tako da.
Ja sem se kar kdaj vozil po njeni ulici ob različnih časih, pa ni nikoli slučajno ven prišla, kamoli pokazala, kakšne vzorce. Ne vem če se ni skrivala za zaveso in me je nekako čutila, da kanim celo na Bokalce priti.

03 Ljubezen

Ljubezen gre skozi želodec. In če te ma ena v želodcu, je najpametneje čim prej odnehati. Zdej. Eni smo nadarjeni, pa malček potegnemo, itak večja katastrofa ne more biti, kakor že je.

Pa vendar sem popustil. Zdej. To je tut tko.
Ali sem popustil zaradi kmečke lepotice ali že spet ene štajerke, to se pa niti ne spomnim. Se pa spomnim, da sva zajahala 6-tko skupaj, se tam obešala na štangi, se majala v ritmu prometa, občasno celo dotikala, a to ničesar ne prejudicira na troli ob 2h. Če bi to kaj pomenilo, bi bili že vsi poženjeni, pa so raje lih zaradi tega ločeni.
Ok, no.
Pol izstopiva na Bavarskem, pa se nisva nič dogovarjala. Še celo živjo se vidiva, pa to. Potem pa takoj na pločniku:
"O, živjo a si spet ti?"
V resnici ni bil živjo, a uganeš kaj je bilo, ja zdravo, kaj pa drugega, že spet ena Štajerka. Ampak to ne kar katera ampak orto. Mariborčanka. To je mal kot Štajerc na kvadrat. Dupli Štajerc. Kar pa zame nikoli ni bil problem, saj sem celo na pol od tam. Zdej a je na pol al koliko ne bo nikoli jasno, ker je Matjaž smrtno resno trdil, da Štajerska še nikoli ni bila v Celju. In se zato ne bi čudil, če se ne konča koj za Duplekom, in Prleki že niso Štajerci, a o teh detajlih, bi bilo treba aboriđina povprašati. Sam sem samo površni opazovalec, ki prav z veseljem registrira take folklorne ocvirke. Koliko je pa definiranega pa pojma nimam. Zame je bila Štajerska takoj ko sem krof pojedel.
Ter nadaljujeva debato dol po Titovi. Pri Metalki na Miklošičevo od tam na Tromostovje, tam do Šuštarskega, pri Škuci na Reber, ena skrita gasa, sicer pa precej popularna, med znalci. Preden se priključi Osojni poti, je en fajn razglednik, takoj pod hišo v kateri se godi Vesna. Na tem razgledniku sva se nazaj grede ustavila in bila sva že tako zaljubljena da do sape nisva mogla. Kot rečeno gor grede sva ubrala Mačjo stezo, meni sila ljubo. Grad v tistih časih sploh ni bil zrihtan. Ne vem če niso še siromaki gor stanovali. Tisti, ki drugje niso dobili prostora. Okolica je bila sicer vzdrževana a samo pod minimum, brez kakršnega namiga na današnja prepucavanja. Vse eno je opojno popoldne smuknilo v dišeč večer, kjer sva se na Šancah že dotikala.

04 Debata

Debata, je že davno izgubila dnevno politični pomen. Namreč, gor na 6-tki, obešena na štangi, mi je razložila, kdo je komu kaj, kdo komu ni, kateri je pomemben, kdo je pa prisklednik. Je obvladala po moje bolje od Udbe, ki je v tistih časih sicer že izgubila ostrino, a v ozadju je bilo še vse pod kontrolo. Po moje so samo trotlne iz gostilne ugasnili. Saj veš, ko je kateri vic povedal, po pa na Goli otok. O tem sem sicer samo slišal in si tudi svoje misli, v smislu, ka pa to mene briga, če ste fokjeno vam ni pomoči. A kjer je dim je tudi ogenj in zelo verjetno so bili časi ko je celo bilo kaj na tem. Pa spet. Po moje je Francel vic povedal, pač pod vpivom maliganov in čisto nič pod vplivom vanskog neprijatelja, katerega so nam stalno plasirali. Polde, ki je bil pa skregan s Francelnom, ker mu je japko posekal, ker je metala senco na njegov paradajz, ga je pa prijavil, da je protidržavni element. Take so po moje ugasnili, ker je bilo fejst otročje. Ker jih bo pa še resno jemal. So pa zato raje zasedli položaje v podjetjih. Takrat še globoko državnih, a se je šušljalo da bo nekaj in verjetno so bili na položajih. Nič nas ne sme presenetiti, so se takrat enkrat zmislili.
Sem samo jecljal. Ej pojma nisem imel. Jest sem šel na novinarstvo da bo svet še boljši kakor že sedaj je. Je rekla da sem sladak in naj raje o hribih, veslanju in potepanju pravim, ker mi tako fino gre. Ali sva se zmenila zaradi mojega nakladanja, ali je imela pa samo tako taktiko ne bo nikoli jasno. Verjetno ne moreš kar na nekoga skočiti: "U, kok si ti fajn, dej kušn me!"
Dragica je čez vikende bila v Mariboru, nisem nikoli niti poizkušal izvedeti, kako in kaj. Čez teden sva se pozdravljala malček bolj zagreto kot z ostalimi. Če ni bilo kaj, bilo pa je stalno, ker je bila v vseh mogočih odborih in komisijah in debatnih krožkih, pa še kje. Če ni bilo kolokvija in če je lahko cimro v mesto poslala, potem me je zvlekla v sobo. U, je bilo vroče.

05 Pol že veš.

Moj angažma na FSPN mi ni v ponos. Skratka sem šel Rudiju kamero nosit in na rent a car vozit. Ergo sem imel tudi sam stalno nekaj. Tako da sva se sicer še dobivala a je bilo vse bolj redko, predvsem, pa kakor neka obveznost in je tisti začetni eksploziven ogenj pojenjal.

Tako da ...