Pa, da ga razčlenim bolj podrobno.

Na severni strani gozdnatih holmcev je bila meja narejena s cesto bratstva i jedinstva, danes imenovana ta stara dolenka. Menda je bila, takrat, ko so jo naredili ena najhitrejših cest glede na profil in teren. Saj so res bili lepo speljani ovinki in klanci. Je razlagal en kurir, ko je bila odprta je imel jaguarja, odprta je bila pa kmalu po obnovi razrute domovine in ni bilo skoraj nič prometa med Ljubljano in Beogradom in je divjal skoraj sam in prišel. ... Ta podatek bom izpustil, ker še nisem vozil jaguarja, a glede na to, da je pravljični avto, in, da je bila cesta pravljično prazna, enkrat in nikoli več, je bil tudi čas vožnje pravljičen.

Koliko pa je to?

K sneta skira. Eto tolk.

No, ta meja, katero smo sicer tudi prečkali a redko, kot Amundsen Južni pol, pa tudi ekspedicije so bile na nek način podobne. Pot v neznano, z upanjem na srečen povratek. Kaj pa veš kaj vse se lahko zgodi v tujih krajih. Ta meja nam je nudila tudi obilico zabave. To je pa šlo tako:

A gremo avte gledat?

In smo leteli preko holmca skozi mešano hosto, tam ni bilo nasadov smrek. Same avtohtone dolenske hoste. Še največ gabra in hrasta. Pa nekaj bukev od listavcev. Pa menda več jelk kot smrek.

Na drugi strani hoste in holmca se je odprl lep travnik vse tja do avtoceste. Tako smo ji rekli, čeprav to takrat še ni bila.

Posedli smo se na vzpetino ob cesti, ponavadi je bil vroč dan in smo šteli. Kdo ga bo prvi zagledal, tisti je točke nabiral. Promet je bil redek, tako, da smo precej vratove stegovali. Največ je bilo fičkov in, če je prišel rdeč smo vsi pozabili na igro in ga prav pomno spremljali in mahali, ko je brzel mimo.

Od tu se je dalo

ob cesti nadaljevati na naš vzhodni konec teritorija. Izpod Rihpovca, kateri bo še omenjen se je privalil v sosednjo dolino potok. Ta naša vzhodna meja je nudila lov na rake, pa tudi mlinčke smo tu delali, kadar so bile vrbe mežene. Ja, mežene. To je takrat, ko si lubje potolklal s pipčem in se je dalo sneti. Lahko je nastala piščal, katere smo si z velikim veseljem delali, ali pa mlinček. Za oboje si pa moral imeti že kar nekaj spretnosti in prakse. Velikokrat si se moral urezati in tik pred dokončanjem mojstrovine, čisto malo preveč pritisniti, pa se je razklalo. Ali ovoj ali notranjost. U smo znali kleti, kot ta veliki. Pa samo pišuke ali mlinčke smo delali. Potok je bil ravno prav širok, da se je dala na koncu potoka med bregova kurpca v strugo zatakniti in se potem visoko po potoku sprehajati, pa to čisto počasi in s palico pod bregove drezati. Kurpca, ali kurba. Ne nič takega, duša pokvarjena. Tako se pač reče košari. Kar v slovar poglej. Kurba je velika košara, mala je pa kurpca.