Eno je film The Unbearable Lightness of Being by Milan Kundera
Ne, o pravni državi, no, tudi, a kot povezavi, ker drugače sploh ne gre.
Na splošno, zakonov imamo več kot preveč, a kaj ko so samo za zavajanje javnosti.
Potem nekateri rečejo da ni kulture upoštevanja zakonov posledično pa še kulture dialoga.
Se spomnim je Popit izvalio:
»Potrebno bi bilo več in bolje delati!«
(Še dobro da je bil pogojnik)
Takrat so nas fotrali z osveščenostjo in kulturo skupnega dobra.
To je sila podobno z religijami. Večina govori o ljubezni, potem se malo razlikujejo, a prvo boga, ali samo bližnjega. A kaj ko potem v imenu te iste vere počnejo grozodejstva.
Tako tudi še danes ne verjamem v kulturo upoštevanja zakonov in posledično v kulturo dialoga. Če ni posledic, potem je pač brez veze.
Je kolega delal večinoma z Angleži in na mojo pripombo, da imajo Angleži kulturo dialoga in državnosti, eksplodiral, da samo lažejo in kradejo in da jih čisto vsakič nategnejo, v vseh poslih. (eni pač znajo)
V resnici ni kaj veliko drugače tudi pri nas. Tisti pri koritu, bodo vedno tam. Ne glede na sistem in strankarsko usmeritev.
To se je v vsej razsežnosti pokazalo v primeru Magne.
Nima veze levi ali desni, rdeč ali črn, zelen ali vijoličast z rumenimi pikami, ko pridejo do korita so vsi horizonti odprti in lahko se začne fešta.
Glede na to, da so obljubljali nova delovna mesta, še nismo smeli na glas tadlati, ker Štajercem gre zadnja leta zelo za nohte.
Ja, smo godrnjali, pa bolj vsak zase, kaj jim je treba postaviti obrat na kmetijsko zeljo in na vodovarstveno območje. Sam zase pa; saj ne bodo dobili soglasja.
Napaka.
A za napredek so potrebne žrtve.
Vprašanje je samo kakšne, kdo in kdo se bo pri tem zopet omastil?
Sedaj ko je ohlajanje gospodarstva, kovid, in Ukrajina naredila svoje, sedaj je lahko biti pameten.
Ja, ni debate so se, smo se vsi nasmolili.
Vsem je žal, da je kakor je, a smo si mislili, če že ne bomo kmetijska dežela, bomo vsaj industrijska.
Vendar za kakšno ceno?
Renaultovi delavci so veliko štrajkali, ko so zaprli fabriko v Franciji, pri nas niso o tem veliko poročali, ker mi plačujemo Renaultu, da se jim splača imeti proizvodnjo, mi pa regijo ki ima kapitalski zagon.
Podobno pri Magni. Verjetno je res, da so tisti milijoni subvencij drobiž v Magnini bilanci, a za nas ni.
Še huje, zato smo žrtvovali zemljo in vodo, pravno državo, civilno družbo, demokracijo.
Tu se pa potem približamo problemu.
Približamo pravim, ker to sploh ni ne vem, kakšen problem. Ja, so nas nategnili, se jim ni izšlo in nas bodo še velikokrat, dokler ne bomo imeli strategije razvoja in za vse zavezujočih zakonov.
Ker.
Ker od zdaj naprej, če imaš dovolj vpliva, potem prilagodiš zakon in lahko zajezimo Sočo, ljudje okoli energetskega lobija bi se fino omastili, drugo pa važno ni.
Od kar smo porušili spomeniško zaščiten Kolizej, je samo še vprašanje časa, kdaj se bo našla dovolj vplivna interesna skupina in bo namesto Tromostovja naredila garažno hišo.
Skratka divji zahod.
Glede na to, da imamo zakonov več kot dovolj in zraven vidimo da ne delujejo.
Da imamo civilno družbo, za katero se pa interesne skupine, če jim ne uspe podrediti, kaj malo brigajo, pri Magni so imeli vsa soglasja, nam ostane samo še novinarstvo.
To je trenutno u silnem blatu (samocenzura), ker po Gustinčiču, ga ni ki bi še kaj povedal, kar se že itak pričakuje.
Tako daleč smo prigurali, da poročajo samo še o tem kam je predsednik vlade šel in kaj si o tem misli opozicija. Ne, eno, ne drugo ne sodi v poročila. Koga pa to briga. Poroča se, kadar ga kaj pokronajo in predvsem zakaj ga, sicer je samo propaganda trenutnih vladajočih.
Zato je pa potrebno vedno znova poudarjati, kot na primer v odličnem članku o Magni, kdo je takrat vladal, kdo je dal soglasje, katero ministrstvo se je strinjalo, kdo je dal ekspertizo.
Zakaj?
Ker narod ob naslednjih volitvah sploh ne ve da so to že slišali, če se pa o tem ne piše pa že ne more biti tako hudo, tako da ostane samo še delitev na naše in vaše.
Če je naš, se ga ne kritizira, če je pa njihov pa.
Pa nima veze, da kmetijskih površin ne bomo dobili nazaj, in da je lahko podtalnica onesnažena.
Tako da ostane samo še poročanje kdo je novi član nekega nadzornega organa, svetovalec na ministrtvu, kandidat za kar koli že, dr. ta pa ta, to je tisti, ki je dal soglasje za Magno.
Vam povem, da ne bo več na veliko funkcijah. Politiki sicer natolcujejo, da jim je malo mar za javno mnenje, a na tak način upam, da bodo vse eno bolj pazili, kadar ga spet pokronajo.
Pri kakšnih drugih zadevah, me večinoma izključijo, češ da nič ne razumem.
Verjetno, je kaj na tem, a tu je tako bazično, da vsak kmet ve, da se ne gradi na njivah in nima gnojne jame nad potokom.
Zakaj pa tak naslov?
Ker so se trudili po najboljših močeh, ker so sami strokovnjaki in naslednjič pri naslednjem megalomanskem projektu, bodo pa zares porabili samo minimum davkoplačevalskega denarja.
Sedaj jih pa pustimo, da si talajo priznanja in nagrade.
Eto zato.
lp a.
Povezava na Fb članek
Kolegica Źiva Pečenko odstira pogled na primer Magna. Vreden je pozornosti. Pomagal bi nam lahko graditi novo prostorsko politiko, potrebujemo jo. Primer Magna je eden tistih, kjer je politika brezobzirno z vsemi sredstvi šla, podobno kot pri TEŠ3, čez čisto vse strokovne pomisleke in še več, tudi čez zakonske okvire načrtovanja razvoja v prostoru in varstva okolja, da bi izsilila po svoji presoji za državo razvojno pomembno investicijo. Noben argument ni pomagal, niti to, da je okoljsko in prostorsko primernejših lokacij dovolj drugje v državi, kaj šele, da v 21. stoletju lakirnica avtov mogoče ni najboljša možna strateška izbira, komunikacijski spin je povozil vse. Še deset let ni minilo. Votla hala z vso infrastrukturo leži med njivami in v odprti krajini govori o spobnosti naše družbe dolgoročno vzdržno zamišljati si in načrtovati razvoj v prostoru, hkrati ustvarjati kulturo bivanja in identiteto prostora, možnosti za gradnjo in razvoj dejavnosti ter varovati okolje in ohranjati naravo za prihodnje generacije. Primer je živa slika napak, ki jim ne znamo narediti konca, ker prostora ne razumemo kot skupnega dobra in končne dobrine in prostorske politike nobena vlada v zadnjih letih ne želi razumeti kot ključnega orodja za razvoj družbe, okolja in ekonomije ampak vse zgolj slepo ponavljajo popreproščene floskule o administrativnih ovirah in pišejo vedno nove zakone za uresničevanje svojih razvojnih idej namesto da bi gradile razvojne programe dialoško in upoštevale strokovna spoznanja in dejstva.
Povezava na Outsider članek
Pred kratkih sem zasledila, da namerava Magna Steyr, ki sodi pod kanadsko multinacionalko Magno International, največjo svetovno dobaviteljico v avtomobilski industriji, obrat v Hočah pri Mariboru zapreti. Podjetje, ki danes zaposluje 158 ljudi, namerava 90 delavcev odpustiti, delo v proizvodnji pa omejiti na nujna vzdrževalna dela. Primer je v prostorskonačrtovalskih krogih poznan po netransparentnem umeščanju nove lakirnice na najboljša kmetijska zemljišča in v ožje vodovarstveno območje. Da je multinacionalka lakirnico lahko zgradila, je bil decembra 2016 zelo hitro sprejet poseben zakon, ki je gradnjo omogočal mimo standardnih prostorskonačrtovalskih postopkov (Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče – Slivnica). Prostora za javno razpravo ni bilo veliko, ker je zakonodajalec za pripombe k predlogu zakona namenil zgolj 14 dni. Zakon je med drugim omogočal tudi morebitno razlastitev lastnikov zemljišč, predvidenih za gradnjo Magne.
Prve pobude za investicijo Magne so bile izražene maja 2016. Takrat je družba predstavila predlog naložbe. V gradnjo obrata naj bi v prvi fazi vložili 100 milijonov evrov, skupaj z drugo in tretjo fazo pa okoli 430 milijonov evrov. V prvi fazi projekta bi ponudili zaposlitev 250 ljudem, v končni, zadnji fazi, pa bi bilo zaposlitev okoli 2900. V zameno za delovna mesta so pri podjetju zahtevali nepozidano zemljišče v velikosti 60–100 ha.
Načrti družbe so se po sedmih letih spremenili, uničenje kmetijskih zemljišč in nevarnost onesnaženosti podtalnice pa ostajata. Še danes mi ni popolnoma jasno, zakaj je Slovenija investitorju ponudila dotično zemljišče privatnih lastnikov z najrodovitnejšo zemljo pod vodovarstvenim režimom ožjega reda (razred II). Avstrijci Magni niso dovolili širitve na kmetijska zemljišča v okolici obrata na obrobju Gradca. Slovenija je gradnjo obrata na najrodovitnejših kmetijskih površinah celo sofinancirala. Država je lakirnici skupaj z novim železniškim priključkom, ki se danes slepo konča, namenila 19,2 milijona evrov. Na vodovarstvenih območjih je v Sloveniji po Zakonu o vodah (2002), 69. člen, prepovedano graditi proizvodne objekte, ki pri obratovanju uporabljajo nevarne snovi. Zakaj? Ker lahko ti obrati, na primer lakirnice, trajno onesnažijo podtalnico in pitne vodne vire. Znano je dejstvo, da Slovenija prehransko ni samooskrbna. Nekdanja kmetijska zemljišča na območju lakirnice so bila ocenjena z bonitetnimi ocenami med 43–67. Samo 20 % najrodovitnejših zemljišč je v Sloveniji ocenjenih z bonitetno oceno nad 40 in samo 5 % zemljišč z oceno nad 60.1 Uničevanje najboljših kmetijskih zemljišč ni značilno zgolj za nove greenfield industrijske cone, temveč tudi pri izgradnji novih infrastrukturnih projektov. Aktualni problematični projekt te vrste je Tretja razvojna os. S takšnim prostorskim načrtovanjem se lahko Slovenija kar poslovi od kmetijske samooskrbe in lokalno pridelane hrane.
Pri projektu umeščanja lakirnice Magna pogrešam javno dostopno, transparentno, strokovno verodostojno, od investitorjev neodvisno študijo variant. Ta naj na jasen in argumentiran način prikaže različne lokacijske možnosti za obrat. Lokacije investicij takšnih dimenzij se ne iščejo na ravni zgolj ene občine, temveč celotne regije. Različice se mora transparentno in neodvisno ovrednotiti. Iz medijev sem razbrala, da je bil glavni razlog za izbrano lokacijo dobra prometna dostopnost, bližina letališča, železnice, avtoceste in bližina večjega naselja. Najmanj ena izmed lokacij, ki naj bi tudi ustrezala tem pogojem, je industrijska cona Kidričevo. Tu ima občina v lasti zemljišča, zaradi česar stroškov z odkupom posesti ne bi bilo. Država je za odkup zemljišč v Hočah porabila dodatnih 10 milijonov evrov.
Dodatni zapleti pri gradnji lakirnice so nastali tudi zaradi predvidenih nadomestnih ukrepov. Nova kmetijska zemljišča so želeli sprva povrniti na območju Rogoškega gozda, ki so ga želeli posekati. Civilna iniciativa »Rešimo Rogoški gozd« je poseku nasprotovala. Območje gozda sodi med ekološko pomembna območja in je naravna protivetrna zaščita, ki opravlja higiensko in varstveno funkcijo. Poleg tega območje gozda s kislo prstjo kljub nanošeni živici ni najbolj rodovitno. Zaradi pritiska civilne iniciative so predvideni posek gozda zmanjšali za polovico, na 4 ha.
Gospodarske cone v Sloveniji načrtujemo izrazito pragmatično, nestrateško, necelovito, brez vključevanja in obveščanja lokalnih prebivalcev, na občinski namesto regionalni ravni in brez pravih strokovnih podlag iz prostorskega in krajinskega načrtovanja. V svojem magistrskem delu z naslovom Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine na območju Ljubljanske urbane regije sem raziskovala krajinsko in prostorsko načrtovanje gospodarskih con v LUR in njihov vpliv na podobo krajine.2 V Sloveniji imamo zelo veliko že pozidanih in tudi degradiranih industrijskih, poslovnih, trgovskih in drugih gospodarskih površin. V času Jugoslavije je industrializacija pustila velik pečat na slovenski krajini. Industrijska območja so bila takrat obsežno zasnovana. S propadom podjetij ob prehodu v tržni sistem so te površine ostale izpraznjene in degradirane. Leta 2020 so v Sloveniji evidentirali 1132 degradiranih območij v skupni površini 3695 ha.3 To je površina v velikosti 37 Magen. Ravno zaradi številnih že pozidanih in degradiranih površin greenfield investicije – gradnje na travnikih in njivah – niso več smotrne. Številne starejše gospodarske cone so zrele za urbano prenovo in brownfield investicije – gradnje na že pozidanih, degradiranih območjih.
Tudi novejše gospodarske cone, zgrajene po osamosvojitvi, ostajajo slabo zasedene. Na nekdanjem gozdnatem območju Poslovne cone Komenda je kar tretjina zemljišč degradiranih. Podobno velja tudi za Poslovno cono Zapolje v Logatcu. Obe coni sta po več kot 10 letih obstoja večni gradbišči in »nekraja«. Če bi coni načrtovali fazno, bi danes na degradiranih območjih še rasel gozd. Ravno gospodarske cone, nakupovalna središča in infrastrukturni objekti so posegi, ki krajino spreminjajo v »nekrajino«. Ti posegi ustvarjajo prostore brez zgodovine, identitete in trajnih obiskovalcev, kot pišem v prispevku za Outsider Ko krajina postane nekrajina. Za te tipe gradnje je značilna popolna podreditev prostora kapitalu. Z drugimi besedami to pomeni odsotnost prostorske kulture na vseh ravneh, tako na krajinskoplanerski, urbanistični ravni kot tudi pri krajinskem in arhitekturnem oblikovanju (https://outsider.si/ziva-pecenko-ko-krajina-postane-nekrajina/).
Primer Magna nas uči, da je gospodarstvo nepredvidljivo in nestabilno, kar pa ne drži za prostorske spremembe. Te so ireverzibilne in trajnega značaja. Vse od osamosvojitve je v Sloveniji prisoten trend degradacije načrtovanja prostora. Zakonodaja se spreminja z menjavo vsake vlade, prostorsko načrtovanje pa ni več javni servis, temveč finančno odvisno od investitorjev. Prostorske rešitve so zaradi tega večkrat izdelane po meri investitorjev, ne pa tudi v dobro prostora, javnosti in strokovnosti. Občine so kadrovsko podhranjene, na upravnih enotah pa o posegih v prostor pogosto odločajo ljudje, ki strokovno ne izhajajo iz vrst prostorskih načrtovalcev, če naštejem zgolj nekaj problemov. Če se želimo takšnim primerom, kot je Magna, izogniti, če želimo lepoto slovenske krajine ohraniti tudi za naslednje generacije, moramo vse posege v prostor in krajino načrtovati drugače, po metodah krajinskega planiranja, premišljeno, strokovno, argumentirano in v dialogu z lokalnimi prebivalci (https://outsider.si/ziva-pecenko-nacrtovati-s-krajino/).
Napisala: Živa Pečenko
Naslovnica: Lakirnica Magna v Hočah. S prostorskonačrtovalskega, krajinskoplanerskega in oblikovalskega vidika eden najbolj spornih projektov.
1. Produkcija TV Slovenija, 2023, Tarča: Nasvidenje, Magna, RTV Slovenija, Ljubljana, https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174941718 (12 . 3. 2023).
2. Pečenko Ž., Golobič M., 2019, Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine na območju Ljubljanske urbane regije, Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana,
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108175 (12. 3. 2023).
3. ARSO, 2020, Funkcionalno razvrednotena območja, ARSO, Okolje, Kazalci okolja,
http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja-0 (12. 3. 2023).