Slovenski zgodovinar obtožil Združene države Amerike komunizma.
(Bi lahko bil naslov.)
Teza:
-Komunizem je diktatura.
- - Tito je bil komunist.
- - - S Titom so se družili ameriški predsedniki Nixon in Kennedy.
- - - - Nixon in Kennedy sta komunista.
- - - - - Vsi ameriški predsedniki so komunisti.
- - - - - - Vsi Američani so komunisti.
Tole je največja možna neumnost, a ni mnogo drugačna od novodobnih nebuloz novodobnih zgodovinarjev, kateri bi radi obrnili, da je vse okoli partizanov en sam drek in da so edino domobranci fajni.
SAMI KOMUNISTI, VAM POVEM, KR SAPI MI JEMLE!
Ne eno ne drugo ne drži!
Prvo je potrebno ugasniti vse novodobne samooklicane zgodovinarje.
Pod drugo naj argumente soočijo samo priznani strokovnjaki zgodovine.
Kot tretje, postaviti jim je potrebno rok, ker se bodo še naslednjih 50 let (mogoče celo neskončno) kregali, kateri ima bolj prav.
Za strokovno debato bi morali narediti strokovno srečanje. Samo zgodovinarji in nihče drug, ker je vse iz tistih časov že zastaralo, kakor so zastarali delikti pri posiljevanju otrok v katoliški cerkvi, pa so se dogajali, dolgo po prej omenjenih dogodkih.
Predlog:
Dva zgodovinarja desnih in dva zgodovinarja levih,
imajo 5 let časa da pripravijo gradivo.
Po 5. letih se ustanovi komisija, brez zgodovinarjev,
katera v enem letu izda skupen zbornik in tisto se potem naprej nese.
Nikoli več se ne uporabi nesrečnega obdobja, za trenutna nabiranja točk.
Če kateri od protagonistov v določenem obdobju ne izpolni naloge, je materialno odgovoren.
Vrniti mora ves honorar iz obdobja priprav in vrniti mora diplomo, saj ni sposoben strokovnega dela.
Če je v komisiji kateri od politikov in ne izpolni dane naloge, ne sme nikoli več opravljati nobene javne funkcije in vrniti mora diplomo.
P.s.: 1
Če bi mene kdo kaj vprašal,
pa me ne, po pa je kakor je,
bi se morala borčevska organizacija ograditi od povojnih pobojev,
da ostanejo pozitivci in negativci.
Tako pa izpade da je vse en šmorn, pa točno vemo, da jih je cel haufn.
Ja, šmornov vendar, kaj pa?
P.s.2: (hec mora bit)
Titov odgovor Nixonu je bil drzen, a genialen
Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito je bil leta 1971 gost ZDA in so ga tam pričakali z največjimi častmi, kakršnimi doživlja tujega državnika, fotografija, na kateri sta z Jovanko prisrčno klepetala z Nixonom in njegovo ženo je odšla v svet.
Je pa po tem obisku nastala anekdota. Na sestanku z Nixonom je Tito v sobi polni novinarjev in fotoreporterjev prižgal cigaro. Poteza je bila provokativna iz dveh razlogov. Prvič, kajenje v Beli hiši je bilo od leta 1946 strogo prepovedano. Drugič, srečanje je potekalo na vrhuncu nestrpnosti Amerike in Kube, Tita pa je po zdravi pameti oskrbel kubanski voditelj Fidel Castro. Nixon je moral reagirati.
– Gospod predsednik, tukaj v Beli hiši ne kadimo, – je dejal začudeni Nixon.
Tito ga je pogledal, nadaljeval s kajenjem, se zasmejal in hladno rekel:
- Srečnež!
Do konca sestanka Nixon te prepovedi ni več omenjal.
Josip Broz je bil in ostal edini, ki je kršil to prepoved.
