Milijon
Vprašanje za milijon ... (bi rekli Gringi)
(naši pa: Sej čist na glau šantou!)
Vprašanje za milijon ... (bi rekli Gringi)
(naši pa: Sej čist na glau šantou!)
Tako in njej podobne najdemo povsod.
No, vsaj zelo prisotno v tako imenovani "mittelevropi", verjetno pa tudi po predmestjih mediteranskih dežel.
In ravno tu je haklc. (catch22)
P R E D M E S T J A
Da se ne bo kakšen lokalec prdušal, za ilustracijo vzamem eno, prav tako tipično, iz predmestja Freizinga, tega samo zato ker so imeli freizinški škofje v lasti Škofjo loko in doline ter nižine okoli.
Ta ista, samo stavbe in ulice.
Včasih smo natolcevali, da je socializem kriv, da je tako neracionalna uporaba prostora, pa vidimo, da ni bilo v gnilem kapitalizmi nič drugače.
Postalo je jasno da graditi na poplavnem, plazovitem, potresnem, ni racionalno.
Tako da nam ostane samo še odločitev, da gradimo na vodovarstvenem, kmetijskem, naturi 2000.
Ampak.
Ali to hočemo?
Ne.
Ampak saj drugje sploh ni mogoče.
To je odločitev!
Lahko do konca zazidamo vsako še prosto zemljo, pa potem vse eno pridemo do točke, kjer ne bo več proste zemlje.
Ali pa že sedaj nastavimo drugače.
Kako?
Tako, da že sedaj sprejmemo smernice, navodila, zakon mogoče, ...
Da je graditi na poplavnem, plazovitem, potresnem, sila drago, ker je potrebno upoštevati vso zakonodajo.
Saj jo. Ali jo kdo ne? Če že kateri ne ima težke veze.
Ali je toliko ljudi z zvezami, ali je pa nekaj narobe z zakonodajo?
To da posameznik gradi na poplavnem, plazovitem, potresnem, je njegov problem, če že skozi pride, si je pa sam kriv.
Da je pa možno zgraditi bloke na poplavnem, je pa več kot očitno da je kriminal na delu.
Ali privatni ali državni bo potrebno raziskati.
Obeh bi se pa radi losali.
Al ne?
Francozi na primer nimajo tega problema. Tega, da ni več proste parcele, ne da bi uničil še zadnje kose narave.
Pri njih izgleda, so imeli razvojno politiko izdelano in graditi na kmetijskih in vodovarstvenih površinah ni dovoljeno. Naravne parke imajo pa itak po celem svetu znene in se jim zares ne splača upoštevati hotenj lokalnih bageristov.
Tisto iz podnaslova.
Seveda bo potrebno spremeniti zakonodajo, ker stanje kakšnega imamo je posledica zgrešene zakonodaje. No, vsaj upoštevanje le te.
Zakonov polna kapa, a kaj ko se jih ne upošteva.
Kdo, pukaš ga!
Magna.
Je bilo vse lagalno in legitimno.
Ja, ampak je tudi Hitler vse po demomakratični, legalni in legitimni poti zrihtal, pa so ga vse eno hotelo dati na sojenje. Vsi tisti zakoni so bili požegnani v parlamentu.
Ker ...
Ker tudi če je lagalno še ne pomeni da je pravilno.
Ker večinoma je država kriva za stanje kakšno je. Veze nima z barvo partije. Vsi so pristavili piskrček.
Izbrano je 17. stoletje. Takrat je bila Šivčeba hiša daleč najbolj atraktivna.
Ni jim v vseh obdobjih fajn ratalo.
Verjetno so bile na začetku hiše lesene in pritlične.
Kakor so v Radovljici, Ljubljani, Štokholmu, itd, na začetku bile pritlične, samostoječe, da so potem z leti združevali in poviševali.
Tipična parcela okoli 800m2, je bila mišljena polovica vrt, polovica objekt, odmik 4m, da ni potrebno sosedovo soglasje. Na žalost se je velikokrat izjalovilo. Ne bi sedaj o vseh 100 vzrokih, ampak od tu nadaljujem.
Če postavimo bjekt preko parcele, seveda rabimo soglasje soseda, a zoped pridemo do podobnega. Pol vrta pol objekta.
Za primer vzamem našo stran naše ulice, trenutno 8 objektov.
Je rekla žena, da ne bi nikoli prodala za manjši vrt.
Sploh ni bilo mišljeno, da bi kdo moral, ampak, če bi hotel, bi pa moralo biti nekako izvedljivo.
Glede na to, da tudi pri nas cene nepremičnin letijo v nebo, če se odločimo da ni mogoče graditi na kmetijskem, vodovarstvenem, poplavnem, plazovitem, potresnega se ne bomo nikoli rešili, bodo tudi cene nepremičnin poskočile in če se pojavi prilika se lahko ...
Če uspe sosedu kupiti sosednjo parcelo, lahko iz svoje, sosednje in dveh vmes naredi četvorček. Finančno bi se mu izplačalo. Če bi celo sam zidal, kakor jih še vedno toliko, bi bila zlata jama.
Nenazadnje se lahko soseda zmenita, vsak da 4 metre in vmes postavita tretjo, katero potem skupaj prodata.
Skratka situacij veliko, kakor tudi pasti.
Pasti?
Namreč, ko sem sam v šolo hodil se je vedelo, kdaj je potrebno narediti vrtec, trgovino, šolo, a tisto je bilo mišljeno na rodovitnih poljih, katere takrat niso visoko kotirale, ker smo si mislili, da gremo industrijskim nebesom naproti. (Socialistična svetla bodočnost)
Danes vidim da se niti arhitekti ne sprašujejo več o arhitekturi. Arhitektura naj ne bi samo zasedala prostora, ampak ga tudi tvorila. Kar vljučuje tudi javne površine in javne funkcije, za katere je pa potrebno imeti kriterije in predvsem vizijo. Slednje je povsem izpuhtelo.
Seveda ne moremo pustiti zgoščevanja stihiji dobičkarjev, so že sedaj krivi, da stojijo bloki na poplavnem, tovarne pa na vodovarstvenem in kmetijskem.
Tako da ni druge, nego začeti novo debato.
Ali pustiti pozidavo kjer se komu zahoče, ali vsaj kjer interesne skupine hočejo?
Da
Ne.
Če ne, kaj pa potem?
Če zgoščevanje, ali lahko investira neznan, nepomemben, neangažiran, apolitičen posameznik, ali zopet samo naši?
Bežigrad.
Takole znajo Švedi zrihtat.
Notr je malo, ampak vse eno fino.
London, West Hamsted. Ta bela ima samo dve osi, za kar bi ji dal da ima ene 6 metrov v širino.
Mi je celo uspelo preživeti teden dni v eni taki.
Kola Norvežani zrihtajo.
(Takole Norvežani uredijo)
Kola pa Nemci.
Ja, je ozko.
Ampak, je fajn.
Glede na to, da pravimo, kok so fajn Angleži.
Oni imajo pa zelo ozke hiše v predmestjih.
Se mogoče celo keteremu Slovencu odpre.
Lej kok dobr vrt.
Upokojenci v akciji.
Redko imajo popločeno.
Kar pa ničesar ne prejudicira.