Nekaj muske iz tistih časov. Od kar sem se je zavedal, pa vse do danes. Ne, sploh ne sistematičnio in metodološko, kakor tudi ne ideološko. Pač, en občutek tistih časov skozi moje oči, pa še bolj skozi ušesa.
Seveda niso vse, so pa vse taglaune.
Nisem imel stališča, kar so mi predvajali, tisto sem poslušal. Poslušalci čestitajo in pozdraljajo je bila stalnica, kakor tudi Četrkov večer domačih pesmi in napevov, seveda tudi Še pomnite tovariši in Veseli tobogan.
Še vedno brez stališč
Okus se je pa le gradil. U, Moj črni kojn je bil stalnica, kakor tudi Kekec. Fotr je imel par Jazz-ovskih plat in tako me je Sačmo spremljal od malih nog.
Drugi so mi povedali.
In sem zagrabil. U, rock bil je živ. V vseh formah in konotacijah. Od akustičnega, do hard rocka.
Ne gle na vse rock an role, pa sem vse eno odšel v Križanke poslušat Duško Gojkovič quartet.
Od vekomaj sem rad tupkal.
Stalno in povod. Tako da se je kar samo nastavilo da sem se priključil enim in smo potem kjer se je le dalo špilali. Še največ improvozacije, a ker tisto ni bilo za med ljudi smo se naučili nekaj pravih komadov. Urban je celo spesnil par pesmi, še kar uspešno, tako da se je nekdo zmenil da naj bi nastopili na šoli, pa še imena nimamo in je nastal bend Druga vrata levo. Koncert je še kar uspel in nam je stopilo v glavo. Posneli smo demo tape in ga vrteli vsakemu, ki je hotel poslušati. Producenta za plato nismo našli in se je ohladilo.
Sam sem se priključil skupini iz Zaloga, ker kongaša nihče drug ni rabil. Prvo smo špilali poletje na vrtu v gostilne Rio. Ker je bilo več kot uspešno, se je Tomaž zmenil za celo leto Festivalne. Sem se moral naučiti regel reht
sambo,
rumbo,
ča ča ča.
(izbrani primeri so moje sanje, v resnici smo špilali izvedbe iz dvigal)
Smo špilali lih vsem maturantom in še pol sindikalcem. Na začetku, ko je bilo še vse novo je bilo super fino fajn, čez čas se je pa začelo ponavljati in nisem hotel podaljšati pogodbe.
Pri muziki sem precej popustil.
Po žurih sem špilal kitaro. Se prepuščal lih vsem. Sicer so rock vplivi še dolgo krojili moj okus, a sploh ni bilo več nemogoče, še kaj kar je bilo včasih povsem mim. Saj veš, tisto, mi grermo pa v opero, pa balet. Še moderna klasika, tako da je bilo fejst konfuzno.
Kongi še danes stojijo v kleti. Kadar grem po žebelj za sliko obesiti, malo potupkam.
Pol pa ni bilo več važno.
Muzika je postala ozadje za delo. Fotr je rekel da arhitekti sploh ne poslušamo muzike, ker pri tem je potrebno biti zraven s telesom in dušo. Po svoje je imel prav.
Zamorce občasno še danes rad poslušam.